Omejitev brezkrtačnih motorjev je v bistvu neizogiben kompromis med optimizacijo delovanja in inženirsko kompleksnostjo. Njihov začetni cilj zasnove je bil premagati ozka grla glede učinkovitosti in življenjske dobe krtačenih motorjev z zamenjavo mehanske komutacije z elektronsko tehnologijo. To nadomestno razmerje določa, da oba nista preprosto zamenljiva, temveč tvorita jasno ločnico med aplikacijami: v scenarijih, ki zahtevajo neprekinjeno visoko obremenitev in delovanje-brez vzdrževanja, kot so glavni pogonski sistem novih energetskih vozil in natančni servo sistemi, ponujajo brezkrtačni motorji pomembno prednost s trgovanjem s 15 %-20-odstotno premijo skupnih stroškov za izboljšanje življenjske dobe za več kot 50 %; medtem ko na stroškovno{7}}občutljivih področjih, kot so električna orodja in gospodinjski aparati nižjega cenovnega razreda s kratko življenjsko dobo, brušeni motorji ostajajo nenadomestljivi.
Izbirne odločitve v inženirski praksi zahtevajo vzpostavitev kvantitativnih modelov vrednotenja. Če za primer vzamemo projekt industrijskega ventilatorja, je analiza stroškov življenjskega cikla (LCC) pokazala, da so v scenarijih velike-obremenitve z 8.000 urami letnega delovanja, medtem ko ima brezkrtačna rešitev 1,8-krat višje začetne stroške, se njeni stroški 5-letnega vzdrževanja zmanjšajo za 72 %, kar ima za posledico skupno 23-odstotno prednost pri stroških. Nasprotno pa ima v scenarijih majhne obremenitve s 500 urami letnega delovanja brušena rešitev 15 % nižje stroške življenjskega cikla. Ta diferencirana gospodarska prednost od inženirjev zahteva, da med izbiro natančno definirajo tri ključne spremenljivke: značilnosti obremenitve, okoljske parametre in vzdrževalne zmogljivosti.
Soobstoj brezkrtačnih in krtačenih motorjev je v bistvu konkretna manifestacija trikotnika »učinkovitost-strošek-zanesljivost« v inženirski tehnologiji. S široko uporabo naprav za napajanje iz silicijevega karbida in optimizacijo krmilnih algoritmov se stroški in kompleksnost brezkrtačnih motorjev postopoma izboljšujejo. Vendar pa bosta obe tehnologiji v bližnji prihodnosti še naprej igrali dragoceno vlogo v svojih ustreznih scenarijih. Ta tehnološka diferenciacija ne odraža le modrosti inženirskega oblikovanja, temveč tudi natančen odziv na različne potrebe industrijskega razvoja.
